|
|
|
 |
Projekt delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA, Sosedskega programa Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004-2006 |
|
|
|
| |
druge znamenitosti v obČini ilirska bistrica |
| |
Snežniška planota
Snežniška planota je močno zakrasela in večinoma porasla z gozdovi. Vršno območje planote se dviga 1200-1400m visoko, iz njega izstopa najvišja vzpetina z vrhom Veliki Snežnik, ki je običajno zasnežen do pozne pomladi. Podnebje je tu še danes hladno in oblačnost precej pogosta. Obsežno gozdno območje omogoča življenje velikim sesalcem, kot so jeleni, divji prašiči, srnjad, medved, volk in ris.
Snežnik
Vrh Veliki Snežnik je najvišja nealpska gora v Sloveniji. Tvori izrazito pregrado nad Kvarnerskim zalivom, zato na južnih pobočjih prestreže velike količine padavin. V Snežniškem pogorju je veliko zaprtih kraških dolin in kont, v katerih se ob brezvetrju zadržuje težji hladen zrak, kar povzroča značilni temperaturni in vegetacijski obrat z zgovornim imenom - mrazišče. Snežnik ima lepo izražene vegetacijske pasove, z višino 1796 m sega tudi v visokogorski pas, torej nad drevesno mejo. Flora vrha Snežnika je že zbujala pozornost botanikov. V obdobju zadnje ledene dobe so bile tukaj ugodne razmere za rast alpskega rastlinja, ki je bilo prilagojeno nizkim temperaturam, tako je rastlinstvo na Snežniku ostanek (otok) alpskih rastlin, ki so se po ledeni dobi umaknile v višje dele Alp. Zaradi posebne naravne lepote in izredno bogate flore je bil vrh Snežnika leta 1964 zavarovan kot botanični rezervat, njegova površina meri 196 ha. Na Snežnik vodi več planinskih poti, najbolj znana je pot iz Sviščakov. Poleg teh pa je na Snežnik možen dostop iz smeri Grde drage, Gašperjevega hriba in Grčevca. Na vrhu je planinska koča in zatočišče, kjer si lahko obiskovalci okrepčajo in spočijejo pred povratkom v dolino.
Črni dol
Kraško ledeniška globel z vegetacijskim obratom – mraziščem se nahaja na cesti Il. Bistrica - Sviščaki. Dno je prekrito z rečno - ledeniškim materialom, odložena je tudi morena. Na morenskem nasipu je v dolu postavljena gozdarska koča.
Grda draga
Grda draga je ena najlepših in najizrazitejših kraško-ledeniških globeli na Snežniku. Obod zapira ravno dno, ki je z izjemo nekaj skupin smrek poraslo s travniško vegetacijo. Globel je fluvioglacialnega nastanka, v jugovzhodnem delu pa se po dnu vleče splet ledeniških moren.
Sviščaki
Sviščaki so počitniško naselje na planoti v osrčju Snežniških gozdov in so izhodišče za vzpon na Snežnik in izlete v gozdove pod Snežnikom. Na Sviščakih obratuje Planinski dom, ki nudi okusne domače jedi. Urejeno imajo stezo za balinanje, igrišče za odbojko, izposojo koles in gozdno učno pot, v zimskem času pa na Sviščakih obratuje smučišče, poskrbljeno pa je tudi za tek na smučeh.
Mašun
Gozdna pristava Mašun leži v Snežniških gozdovih v sedlu, ki je naraven prehod med Knežaško kotlino in Loško dolino na Severni strani Snežniškega pogorja. Tretja povezava pa vodi skozi gozd proti Sviščakom. Na Mašunu obratuje gostilna s prenočišči, ki je priljubljeno zbirališče ob koncih tedna. Na Mašunu si je mogoče ogledati ostanke Lovskega gradiča, urejeno pa imajo tudi stezo za balinanje, igrišče za odbojko, gozdno učno pot in kolesarske poti in pozimi steze za tek na smučeh. Nudijo tudi prostor za piknike in izposojo koles. Pozimi na mašunu obratuje manjše smučišče z nočno smuko.
Hrib svobode, Ilirska Bistrica
Hrib svobode ali Brinškov hrib se dviga nad Ilirsko Bistrico, na katerem so urejene parkovne površine s speljanimi sprehajalnimi potmi. Na vrhu dominira spomenik, delo kiparja Janeza Lenassija in arhitektke Žive Baraga, ki so ga postavili v spomin borcem tretje prekomorske udarne brigade. Citati in verzi na spomeniku so delo pesnika Bordona. Monumentalen, skoraj osem metrov visok spomenik ima vkopano grobnico. Na njej je napis: "Padlim borcem IV. armade JA in borcem domačinom". Nad njo je iz belega betona vlita plastika v obliki kocke, preluknjane tako, da spodnji in zgornji del vežejo močni stebri.
Ostanki partizanske bolnišnice Zalesje
Partizanska bolnica Zalesje je v Brkinih nepretrgoma delovala od 15.11. 1943 do 17. 1. 1945. V njej se je zdravilo okoli 220 ranjencev in bolnikov. Najprej je bila bolnica postavljena v Padežu, marca 1944 pa so jo prestavili v Boršt, severovzhodno od Šmagurjeve kmetije. Zgradili so bolniške barake z 20 ležišči, prostor za zdravnika, skladišče za zdravila in opremo. Posebej pa so zgradili skrivališča z 12 ležišči, operacijsko sobo in kuhinjo. Izgradnjo bolnice, kasneje pa oskrbo za bolnike in osebje so prevzeli vaščani Ostrožnega Brda. Konec leta 1944 in v začetku 1945 so bile pogoste sovražnikove ofenzive, zato se je bolnica morala stalno umikati in seliti. 17. 1. 1945 je bila bolnica ukinjena in priključena bolnišnici pod Snežnikom.
Dleto
Ozka, z gozdom poraščena dolina Velike vode je od nekdaj priljubljena izletniška točka, zlasti za prirejanje piknikov v poletnem času, saj je zaradi bližine vode ozračje prijetno hladno. Sama dolina je primeren kraj za sprehode ob reki, kolesarjenje, v bližini pa je urejeno tudi vzletišče za jadralne padalce.
Brkini
Območje flišnatih gričev med dolino reke Reke in Matarskim podoljem predstavlja slikovito hribovito pokrajina, ki skriva mnoge prijetne kotičke. Po gričevnatih vrhovih so raztresene vasi z značilno umestitvijo vaške cerkve. Brkini so zaradi svoje lege in zdrave klime primerni za pridelavo sadja, zlasti jabolk in avtohtone Brkinske slive. Poleg svežega sadja se je ohranila tradicija proizvodnje sušenega sadja, jabolčnega soka in kis ter pridelava žgane pijače - Brkinska slivovka. Zaradi svoje razgibanosti, pokritosti s slikovitimi nasadi in razvejani mreži cest in poti z malo prometa so Brkini primeren kraj za pobeg iz mestnega vrveža in rekreacijo v naravi.
Dolenjske ponikve
Jugovzhodno od Dolenj naletimo na zanimiv jamski ponorni sistem, ki ga sestavlja šest jam: Rijašova hišica, Jernejčičeva ali Dolenjska jama, Marniva ali Marnina jama, Jama pod letico, Jelenčičeva jama in Jančarica. Prvi dve ležita na robu polja, ostale pa v udornici. V Jernejčičovi jami ponira ob visokih vodah potok Drščevnik, običajno pa voda ponika že višje v strugi. Na tekočo vodo naletimo tudi v Marnini jami. Gre za dva ločena podzemna sistema. Posebno slikovita je udornica; v njej se na majhni razdalji odpirajo kar štirje jamski vhodi. Jernejčičeva ali Dolenjska jama ima dva vhoda. V enega ponika potok, drugi pa se odpira v vrtači nad glavnim ponornim rovom. Takoj za ponorom se jama odpre v dvorano. V stranskem rovu te jame so izoblikovane ponikve. Marnina jama ima strmo vhodno brezno, ki se na sredini obrne za 90 stopinj. Sistem jam je nastal na stiku fliša in apnenca.
Novokrajska jama
Na jugozahodnem robu vasi Novokračine, na robu polja pod previsnim ostenjem stoji vhod v jamo, ki jo nekateri imenujejo tudi Primorski Rakov Škocjan. Do vhoda pripelje običajno suha struga potoka, ki je zadnjih 50 m pred vhodom spremenjena v betonsko korito. Ob večjih nalivih se potok spremeni v pravi hudournik in jamo popolnoma zalije. Za vhodom se rov preko manjših stopenj strmo spusti navzdol in nas pripelje do prve udornice, ki se odpira na desni strani rova. Odtod vodi mogočen rov do druge udornine, ki jo s treh strani obdajajo previsne stene, visoke tudi do 40 m. prehod do udarnine poteka po strmem izhodu na levi strani jamskega rova, ki mu sledi manjša stopnja, pod katero je jezero, dolžine 10 m. Dimenzije rova se zmanjšajo, po nekaj zavojih pa se odpre dvorana (dolžine 100 m, širine 20-30 m in višine do 25 m), katere dno je pokrito s peskom in prodom. Iz dvorane vodi ozek rov, ki se konča s sifonom.
Reka Bistrica
Bistrica je najmočnejši kraški pritok Velike vode. Na stiku apnenca in fliša je nastal značilen zatrep s prepadnimi stenami, majhnimi melišči in obrhom Bistrice, najmočnejšim kraškim izvirom v porečju Velike vode. Ob srednji in visoki vodi izvira Bistrica tudi višje v jami, od koder pada v manjšem slapu. Mestno jedro Ilirske Bistrice je nastalo tik ob vodi, tako da je rečica kot ulica speljana med hišami. V strugi so še vidni ostanki vodnih koles in drugih pogonskih naprav, saj je Bistrica gnala nekdaj številne mline in žage.
Sušec
V starem delu mesta, Guranji kraj, je skrita stezica, ki vodi k slapu Sušec. Sušec je kraški izvir v apniških stenah, pada v skočilnikih in manjših slapovih. Pojavi se le ob večjih deževjih, medtem ko v sušnem obdobju presahne. Ko je vode dovolj, se iz strme stene zliva vodna pahljača enega najlepših slapov, zelena podlaga maha in belina razpenjene vode pa mu dajeta posebno milino. Njegovo posebnost še bolj poudari redka pojavnost.
Kettejeva spominska soba na Premu
Na Premu je v rojstni hiši Dragotina Ketteja urejena njegova spominska soba, kjer si je moč ogledati hišo, kjer je živel z ohranjenim pohištvom iz tistega časa. V isti stavbi je nekdaj na Premu delovala osnovna šola, ki pa je sedaj zaprta. Prostore uporablja krajevna skupnost Prem. Hiša se obnavlja, v prihodnosti je v njej načrtovana vzpostavitev primorskega šolskega muzeja. Ogled spominske sobe je mogoč z vodnikom.
Podtaborska stena
Nad vasjo Podtabor, se na prehodu med apnencem in flišem dviga mogočna stena. Je previsna in močno sigasta tektonska stena. Predstavlja nariv krednih apnencev. Tektonika se izraža z mnogimi prelomi v različnih smereh, mogoče je opaziti tudi fosile. Vas je zaradi lege zaščitena pred burjo in ima toplejše podnebje, tako da v njej uspevajo celo fige. Med vasjo in steno je vtisnjena stara vojaška pot, ki skozi predor vodi do Ratečevega brda.
Novakov Mlin
Pod vasjo Smrje ob reki Reki stoji Novakova domačija z mlinom, ki je bila nekdaj značilna za dolino Reke. Sestavljena je iz domačije in posebej zgrajenega mlina, ki vodo dobiva po jarku iz reke Reke. Jez na Reki je oblikovan tako, da lahko oskrbuje mlin z vodo tudi ob nizkem vodostaju reke, ob velikem vodostaju pa gre voda mimo mlina. Današnji lastnik domačijo obnavlja, na novo je zgradil in obnovil mlin za žito. V domačiji še deluje črna kuhinja in krušna peč.
Grgov mlin, Sušak
Mlin je skromnejši, enocelični, imenovan po lastniku - Grgov mlin. Preprost pritličen objekt je neometan, zgrajen iz kamna ter s pravilno dvokapno korčasto streho. Mlin je na severni strani v celoti vkopan, tako da je skoraj cela streha v nivoju ceste, ki pelje iz Podgraj v Sušak. Naprave, tako notranje kot zunanje, so ohranjene, vendar močno dotrajane. To velja predvsem za lesene dele, kot so pogonsko kolo, rake.
Dolina Posrtnice
Posrtnica je levi pritok Reke. Nahaja se na Brcah. Potok ima velik strmec, odlikuje ga čista voda. Ravno zaradi čistosti je potok bogat vodni habitat številnih vodnih živalskih vrst. Zaradi odmaknjenosti in redke naseljenosti je celotno območje zatočišče raznolikim živalskim skupinam. Okolica je mirna in primerna za kolesarjenje, sprehode v naravi, rolanje…
Utrdbe stare meje – kaverne
So ostanki, ki so jih zgradili Italijani v obdobju med obema vojnama. Sistem kavern se razprostira od Kvarnerskega zaliva po nekdanji meji proti Postojni. Utrdbe so na vhodih večinoma poškodovane, zaradi miniranja in odstranjevanja železa po vojni, notranjost kavern pa je ohranjena. Najlažje dostopne so utrdbe na območju Velike Milanje. Iz njih se ponuja lep razgled na dolino in visoke kraške travnike.
Jezero Mola
Jezero Mola je eno od dveh akulmulacijskih jezer v Brkinih. Leži na vzhodnem robu osrednjega brkinskega slemena, pod vasjo Harije. Jezero je precej veliko in ima zelo razgibano omrežje. Jezero zadržuje visoke vode, v suši pa bogati nizke vode. Namenja se tudi ribogojništvu in ribolovu. Vodna gladina jezera precej niha, tudi do 5 m, zato so brežine malo ali skoraj nič porasle. Plitkejši so le severovzhodni deli jezera, kjer jih porašča trstičevje. Ob jezeru pod vasjo Soze stoji koča ribiške družine Bistrica. Na jezeru je dovoljen športni ribolov.
Jezero Klivnik
Klivniško jezero je nastalo za jezom na potoku Klivnik, jugozahodno od razpotegnjene gručaste vasi Tominje. Na vzhodu se dvignejo nekoliko razpotegnjenega slemena Brkinov, južna stran jezera pa meji na gozdne hribovnate površine zavrha. Zadržuje visoke vode in bogati vodotoke ob nizkih vodah. Namenjeno je tudi za namakanje okoliških sadovnjakov, pa tudi za vzrejo rib in ribolov. Vodna gladina precej niha, tudi do 5 m, zato so brežine blatne in neporaščene. Plitvejši in z močvirskim rastlinjem poraščeni so širši severni predeli jezera. Na jezeru je dovoljen športni ribolov. |
|
|
