|
|
|
 |
Projekt delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA, Sosedskega programa Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004-2006 |
|
|
|
| |
GradiŠČa |
| |
Gradišča so bila prva človekova strnjena naselja, bolj ali man zavarovana z grajenim zidom, nasipi in okopi. Čas nastanka saga v srednji bronasto dobo, nekako v leta 1400/1500 pr.n.št. Ko danes opazujemo in proučujemo obseg, strukturo in obrambno mogočnost posameznih gradišč, prihajamo do zaključka, da niso nastala naenkrat v določenem časovnem obdobju, temveč so jih gradili in dograjevali številni rodovi, verjetno tudi ljudstva različnega izvora, postopoma in skladno s potrebami razvoja prebivalstva. Notranji prostor gradišča je bil zelo skrbno urejen in razdeljen na več ločenih predelov. Najvišja točka gradišča je bila rezervirana za vodstvo, poglavarja in njegovo osebno stražo. Ta prostor je bil še dodatno zavarovan s posebnim zidom. Namenjen je bil tudi kultnim obredom in potrebam gradiščarjev. Lokacija za posamezno gradišče je bila izredno skrbno izbrana. Zgrajena so bila pretežno na višinskih predelih, vedno ob ali nad kakim pomembnim gorskim prelazom, križiščem ali pomembno prometno potjo. Oblika gradišč je skoraj vedno prilagojena konfiguraciji terena. Glavna značilnost gradišč je bila, da so bila med seboj vidno povezana, kar jim je v primeru sile omogočilo medsebojno komunikacijo – podnevi z dimom, ponoči z ognjem.
Ilirskobistriška občina se ponaša z mnogimi ostanki prazgodovinskih gradišč na svojem ozemlju. Pogosta so v Jelšanskem in Podgrajskem podolju, zgornjem delu Podgore, Bistriški in Koritniški kotlini. Najdemo jih pri Knežaku, Koritnicah, Baču, Šembijah, Ilirski Bistrici (Sv. Ahac, Draga), Starodu, Račicah, Podgrajah, Kuteževem in Jelšanah (Sv. Katarina).
Prazgodovinsko gradišče Sv. Ahac
Območje je naselbinsko z grobiščem. Je iz prazgodovine (antika) iz zgodnjega srednjega veka. Je na dolnji dominantni strateški točki nad dolino in ima v celoti ohranjen obrambni okop, v notranjosti pa ohranjeno kulturno plast. Romarska cerkvica je v ruševinah. Hrib Sv. Ahaca ima dominantno strateško lego na severnem obrobju bistriške kotline, kar je bilo nedvomno pomembno že v prazgodovini. Posamezne sondažne raziskave iz 19. stoletja so dokazale kontinuiteto poselitve od halštata, preko latena in antike v srednji vek, kar posebej kaže na pomen te postojanke za bližnji okoliš v vseh obdobjih. V sklop tega gradišča spada tudi linija zapornega zidu do Stražice, ki je varoval dostop v dolino.
Gradišče Draga / Območje je naselbinsko z grobiščem. Je iz prazgodovine, antike. Obsežna naselbina z obrambnim okopom v sklenjenem vencu je živela od prazgodovine, do antike, pripadajoče grobišče je delno raziskano. Je izjemno dobro ohranjeno in eno izmed najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji. Manjše raziskave iz prejšnjega stoletja so pokazale na naselbini kontinuiteto od halštata do antike. Znana je tudi najdba bogatega groba iz samega selišča. Gradišče nad Trnovim spada v najbolje obnovljena gradišča v Sloveniji, po svojem gradivu in kompleksnosti pa tudi med najvažnejša po svoji zgodovinski pričevalnosti, saj predstavlja povezavo med japodsko-ilirsko in kaštelirsko kulturno skupino v prazgodovinskem času.
Gradišče Sv. Katarina
Jelšansko kotlino na jugovzhodu zapira mogočna masa Sv. Katarine. Na njenem kopastem, široko izravnanem vrhu, je nastala naselbina že v prazgodovinskem času, nedvomno z namenom nadzorovati prehode do ceste po dolini in posebej prehod od morja proti severu. Pomen prazgodovinskega selišča dokazuje izjemno mogočen kamnit okop v sklenjenem vencu, katerega dimenzije so najbolj ohranjene na severovzhodu, in jugovzhodu. |
|
|
